"Video Girl" je faking hud. Pa vsaj še en komad ti je bil ful všeč, prot začetku albuma nekje (mogoč "Lights On" ali "Two Weeks" - po ponovnem poslušanju: oba sta huda). Mal sm se mogla navadit višine glasu. Nekak ta višina ni v mojem usual repertoarjem. Ženska je na tej točki svojga lajfa rabla ful boljše partnerje kot jih je očitno dobivala. "Give Up" tud kul. "Kicks" se ne morm čist odločit. Ful menja the moods. Ta mirni mi neki ne potegnejo, ta živahni pa ful. Ugh, razn zj je en del k ga pa sovražim čist, a evo, se je že nenadoma sprelevil v faking hud komad spet. Wtf. Morm revisitat. (Po ponovnem poslušanju: ne, isti kurac. Deli komada so mi ful všeč, deli me pa prou aktivno odbijajo.) Ok, nism si mislila, da mi bo tolk komadov na albumu všeč. Do zdaj sm samo enkrat slučajno vidla en video FKA twigs in moj edini spomin na to je, da je fakin weird video. To je ženska, k se ne boji bit ona.

Ha, že par dni spim v moji The Who majici. Hud naključje, algoritm. Ni mi pa dejansko tolk znan album kot celota. So far, preposlušanih par komadov, tipičen 60s rock zvok, a se sliši The Who touch. Evo ga, "My Generation", fakin ikoničen komad s fejk jecljanjem. Sledi mu komad z istim stažem, "The Kids Are Alright", men osebni manj ljubši. "Please Please Please" je očitno ta bluesovski komad na albumu..l (Pri prvem poslušanju nekako totalno zgrešila "I Don't Mind"?) U, nevermind, je kle še cover od Bo Diddleya, "I'm A Man", k ne bi mogla bit bl esenca bluesa. "A Legal Matter" je kul, nism poznala od prej. "The Ox" - fuck yeah, Keith Moon! Ker dobr začetk komada, ampak ej, ne izgubi momentuma. Ok, ta komad najbl izstopa na celmu albumu. To je meni The Who, zato so mi bli zmer všeč.

Spet stari znanci, spet z meni manj poslušanim albumom. "Roadhouse Blues" je res hud začetek albuma. (Ob ponovnem poslušanju, res je hud. Ampak, lol, ker zaključek komada.) (Ok, ob prvem poslušanju sm očitno tud mal zgrešila the goodness that is " Waiting for the Sun"? Pa "You Make Me Real"? Fak, zato morm 2x poslušat.) "Peace Frog" - nov favorit? (Še zmer amazing.) Mal funky, mal značilnega bluzenja s strani Jima, velik Manzarekovih orgl in, kr naenkrat konc komada. K da bi padla v vodo in se zj kopam v počasni vodi "Blue Sunday". "The Spy" začetk je, k da smo kr naenkrat v Twin Peaks. Tud en novih favoritov. Pr "Maggie M'Gill" mi je všeč njegov rahlo sfukan vokal. In, o ne, kr naenkrat je konc albuma? Grem koj še enkrat poslušat. (In še enkrat.)

Oook. Katerikoli album od Elvisa še nikol nism poslušala; moje znanje je osnovno. K ošvrknem seznam komadov, ki me čakajo, poznam samo enega. Kul prvi komad. ("Wearin' That Loved On Look") Pač, fino, glas ma itak še hud kle, ampak zaenkrat mi ne izstopa nič. Ok, en komad ma zj mal bl country vibe ("I'm Movin' On"), ta mi je kul. "Power of My Love" je najs, bluesovski in, če prav slišim, mal naughty? Ok, Elvis. To je bil tvoj thing, če se prav spomnim. "After Loving You" - ta je prou ta, vidš v glavi une posnetke žensk, ki so skp padale med koncerti, ker je besedilo vse kar so kadarkoli hotle slišat od emotionally stunted moških v svojem življenju. Sam, glede na letnico izdaje, kake 10 let prepozno v zeitgeistu? In, evo, komad, ki ga dejansko poznam - "Suspicious Minds". Še zmer hud. "Kentucky Rain" je kul. Za zaključek pa komad o mrtvi mami, odlično. Meh, it was fine.

Od Janelle poznam sam par kasnejših komadov, ampak tisti so fakin amazing, tko da, let's go! Kul klasičen začetek. "Dance or Die" je najs in brez, da sploh opaziš, si kr naenkrat v naslednjem komadu, tempo ne popusti, imenu primerno: "Faster". (Zmer mi je ful impresivno k nekdo ful hitr repa/poje.) Medley se nadaljuje v "Locked Inside", je pa končno mal bolj umirjen tempo, ampak res minimalno. (Ok, že zj pri drugem poslušanju sm ful bl into it.) Aaand, end of medley. En zasanjan komad, po pa sam šopamo naprej. U, znan glas! Yep, Big Boi iz Outkast. "Tightrope" mi je na splošno znan, verjetn je bil single? Hud je dost. (Preverila: je bil, ja.) "Oh, Maker" je drugačen, in a good way. Ostali komadi se mi že združujejo v en velik blur. (Ker nesramn first take. Vzamem mal nazaj.) "Come Alive (War of the Roses) je zelo new wave, rock-y. Hudi vokali. Na splošno mi je všeč kako ima ta del albuma mal rock oddiha, ki se prelevi v še eno klasično overturo - tokrat s pridihom vokalnih grup iz 50h - sklepam, da bomo zj spet šopal? To glih ne, "Neon Valley Street" je bl chill, Lauren Hill-like komad. Sledi mu prvi komad, ki mi aktivno ni všeč. Preveč naenkrat mi je. Funky komad, potem pa kr naenkrat haleluja? In christian hymnal vibe. "Say You'll Go" je čist kul balada, k ma na konc not znan klasičen komad, k ga bom mogla poguglat, ker it's not coming to me (o moj bog, "Clair De Lune", posipam se s pepelom). In zadnji komad "BaBopByeYa" je skor 9 minutno epsko potovanje skoz žanre, in the best way. Na splošno eklektičen album, ki se ne drži enega žanra, je pa definitivno koheziven. Will probably listen again.

Madrfakr, edini album od Beastie Boys, k ga ne maram in zanalašč nikoli ne poslušam. I guess today's the day. Ok, začetek je itak kul, k je sample od Led Zeppelin zadej. In se že sprašujem, če sm preveč trmasta v moji nastrojenosti prot Licensed To Ill? Ne, sj vem točn kva vse me mot pr temu albumu, najbl "Girls", k so ga pa itak že sami denouncal oziroma se opravičl za whatever the fuck je ta komad. Kokrkol, ta obdobje hip hopa, k so še loh samplal je imenovan the Golden Age z razlogom. Prva dva komada, "Rhymin & Stealin" in "The New Style" sta odlična. In dalje so mi isto vsi komadi všeč. Pač totalno že vidš oz. slišš v prvem albumu njihov stil. Uf, "Girls" je. Bljak. Pač, ker butast komad. In sledi njihov breakout komad. K mi je - meh. Nisem ga že dolg slišala in veselim se ga spet ne dolg slišat. Ha, " No Sleep Till Brooklyn' mi je tud mal brezvezn. Kle so bli res še mulci. Pač, za večje uživanje ob poslušanju, je pr temu albumu priporočljivo ne preveč natančno poslušat večino besedil. Skoncentrirat se na musko in beate. In tko se prebijem skoz ta del albuma in zraven celo uživam. Sm biased, ker so mi ljubi, ampak sm tud trmasta k sam Satan. Še zmer mi ni tok kul ta album.

Pojma nimam kdo so to - odlično! Ok, zanimiv začetek. Ker jezik je to? Pa ta trobenta zad! Da fak se dogaja? K en fever dream. O fak, zmer bl prtegneno. "A Minha Menina" - portugalščina? Ta ma kr zvok svojega časa, ampak še zmer mal quirky (ne najdem boljše besede za opis tega kar slišim). Zj pa najbl zasanjan komad. Dokler kr naenkrat ni več. Tok kr naenkrat, da preverim, če je že nov komad. In spet zasanjano. V glavnem, kle ni za pričakovat, da bo komad k ga začneš poslušat, tak cel cajt. Ker že misliš, da bo eno, neka spiritualna, umirjena zadeva, pa rata neki kar si sploh ne bi mogel predstavljat - k k smo igrali Orffova glasbila v OŠ, sam da kle zveni dobro. "Baby" zveni, k da so probal nardit nek ta tipičn love song-y komad, sam ga ne morjo zares, k so tok fakin quirky. "Senhor F" mi zveni k amalgamacija ene treh komadov od Beatlov. "Bat Macumba" je funky. Je pa to tud cel besedil komada. Suddenly francoščina. "Trem Fantasma" je super, ampak se mi isto zdi, k da me deli spomnejo na druge komade. "Ave Gengis Khan" lepo zaključi ta presenečenje od albuma. Hudo, ful eksperimentalno, psihadelično. Grem še enkrat poslušat, je samo 36 minut.

Hmmm... Moja napoved je country ali pa power ballads? Hiter pregled naslovov komadov daje isti vajb. (Wiki prav Americana, kar je kinda country.) Ok, gremo. U, kul začetek. Zmer je fino, k se album začne dobr. Fajn upbeat ritem. Ampak "Nick Of Time" mi še zmer ne zacementira v katermu žanru se gibljemo. Časovno je ful očitno, da se bližamo devetdesetim. U ja, fade out za zaključek komada. Uu, ok, country I guess. "Thing Called Love" je že bolj twangy. Še zmer kul sicer. Všeč mi je besedilo "I ain't no porcupine, take off your kid gloves". So far all bangers. Ženska ma hud glas. Evo jo balado! Mislm ja, naslov je "Cry On My Shoulder". "Real Man' bi bil idejno komot inspiracija za Shanio Twain in njen "That Don't Impress Me Much". Al pa je to na splošno nek motiv v country komadih, ki jih pojejo ženske? "Have A Heart" mi je mal znan? Še ena balada... Na splošno nism tok ljubitelj balad. "I Will Not Be Denied" je kul. Tak mal, girl power komad, kar pa odobravam. Ena lepa heartbreak balada in za zaključek spet mal bolj poskočen country komad. Čist soliden album za poslušat, ampak ne pa neki h čemer se bom vračala.

Odlično. Ker dobr album za zaključek tega tedna. "War Pigs" - amazing začetk albuma. Ful mi je všeč ta komad, že od prej. Pr Black Sabbath so mi velikrat še najljubši del komadov bobni - res so fakin hudi. In, ne morm poudart kok sede ta album po včerajšnji Bonnie. Mogoč sm bla pikico preradodarna z oceno včer. Oh, 8 minut mine v trenutku. Ampak, ni panike, je kle "Paranoid". Ta komad pozna verjetn še tisti, k nima pojma od benda, razn mogoč, 'aj to tist od Ozzyja?'. Ker chill predah s "Planet Caravan". To je komad, ki ga morš poslušat poleti in ponoči, na ležalniku pod odprtim nebom, z zvezdami direkt nad sabo. S pivom v eni in đolo v drugi roki. Al kakor vam paše. In šibamo nazaj, z "Iron Man". O, sorry, ne, tole bo poznal še vsak fakin Joža s taprve gostilne. Kje je un pepel moj, da se spet posipam z njim? Ampak, ne pomen pa to, da je komad kakorkoli slab. Amazing, kvečjem. (A ni zanimiv, kako je kšne občutke ful lažje izrazit v angleščini, sam pol maš pa briljantne besede v slovenščini kot so 'kvečjem'? <3) Ok, a sm rekla bobni na začetku?! U, "Hand of Doom" mi je na začetku, k da je iz 90h somehow padel v 70a, sam poj se pa band spomne, ker let je. And repeat. V bistvu ful zanimiv komad k gre skoz neko 7 minutno evolucijo. Booobni. "Fairies Wear Boots" - sori, že sam naslov mi je ena najljubših fraz, k sm jo kadarkoli slišala, poj pa še komad najbl hud? Kva pa še hoč za finale albuma? Ta gre na stalno rotacijo.

Ime mi je znano in dozdeva se mi, da mi bo prvi komad poznan... O, ja, direkt ta komad k sm mislna, da bo k sm vidla naslov "Gotta Get Up". (Aaa, gugl pomagal - iz serije Russian Doll mi je poznan!) Sledita dva dost kjut, kratka, simpl komada. (Že ob prvem poslušanju sm dobla mal Beatles vajb, specifično McCartney & gugl pravi, da je bil Nilsson znan kot ameriški Beatle.) "The Moonbeam Song" in "Down" sta huda. (In "Down" je ta komad k mi je prej res priklical McCartneya po Beatlih v glavo.) O moj bog. Zato mi je ime znano. "Without You"! Oh. Na žalost čist pokvarjen komad za vse nas, k poznamo tist posnetek. K drgač je res huda balada. A se ti fukaš? "Coconut" je tud od njega?! Ta album ma največ znanih komadov, prou loh se spet posipam s pepelom. (Pač ja, če ne veš kva te čaka, je prehod s prejšnjega na ta komad res insane.) Perfektn komad za midnight margaritas. (Btw, to je referenca na neki, gugl it.) Ful razgiban album, sicer. Predvsem zadnja polovica "Jump Into The Fire" je insanely dobra. Po pa spet safr balada, z random banjom in, hm, citrami? In, konec. Kratek, a impresiven.

Uf, očitno bo disco dan. Ta prv komad, "Chic Cheer", je res preizkušnja kok cajta loh poslušaš en in isti ritem brez, da se ti sfuka. Js sm fajlala kr hitr. Ok, potem je "Le Freak", ta znan komad iz albuma in zarad katerga sm dojela, da me čaka disco. Pač, kva nj rečem, it's a disco song, sam bl kul k taprv. Naslednji komad, "Savoir Faire" je pa dejansko kul, chill, instrumentalen predah, kjer ma kitara skoz glavno vlogo. In, disco ritem je nazaj z "Happy Man". Ampak spet, ponavljajoči se ritem in ponavljajoča se besedila - it doesn't do it for me. Glede na to kokrat vmes pogledam kok cajta je minil in z grozo ugotovim, da še pol komada ni minil, tole dons ni tok fajn. Se mi zdi, da še za kšno žurka playlisto ne bi bli te tadolgi komadi, ker so tok preveč repetitive, da bi še pijan pogruntal, da je že nekam dolg cajta isto. Oziroma, bi človek začel bit kr paranoičen glede stopnje pijanosti. Kr naenkrat balada? Spet s tok malo besedila, da se ti do konc komada skor zmeša. Iiiin, nazaj v disco. Yay, zadnji komad! Brez besedila! Uf...

Totalno nepoznano. Do zdaj zelo chill. Tretji komad, "O Trem Azul" me rahlo spomne na letošnjo portugalsko evrovizijsko, but could just be the portuguese language. Mah, skoz mi je tak vajb. Ful enih dolgočasnih komadov, vmes kšn bl poskočn, in to je to. Ok, ta, "Um Girassol Da Cor De Seu Cabelo", se je zj prot koncu vsaj mal razgibal. Mogoč bi blo boljš, če bi razumela kaj pojejo? Tko mi je pa sam zelo bland. Preprost ni zame tole. And that's ok.

Prva misel: lepa naslovnica! In spet nekaj meni totalno nepoznanega. Uuu, všeč mi je začetek. Ok, Derek so far delivera banger after banger 70s sounding komadov, z obilo kitarskih solov (ha, sm poguglala poj, itak mi je bil že ime Layla sumljiv, ampak Derek je Clapton!) Potem bluesovska balada, "Nobody Knows You When You're Down and Out" in umirjen " I Am Yours" in gremo v šest in pol minutni "Anyday", k je res hud. Sledi še en bluesovski komad, "Key To The Highway" (mislm, večinoma je to za pričakovat - ne bom neki posamezne komade več opisovala - so zelo glasbeno kompetentni, rock, blues komadi. Claptonov problem je pa itak to, da je čist preveč samovšečen - kle je 1 uro in 16 minut približno the same sounding shita). Iiiin "Layla". Vsi poznamo. Za zaključek albuma pa umirjen "Thorn Tree In The Garden". Sicer nism nek fen Claptona (I prefer others), ampak tole je blo čist fletno za poslušat ob pucanju.

Ha, smo prišli do prvega izvajalca, ki sem bila na njegovem koncertu! (Ne štejem The Who, ker sm samo vidla Roger Daltreya zapet neke 4 komade s Foo Fighters.) Iz tega albuma poznam neke 3 komade pomojem, Dylana pa nism aktivno poslušala že od najstniških let. Album se začne z "Rainy Day Women #12 & 35", k se ga spomnim and you know what, it's fine. Everybody must get stoned! "Visions of Johanna" mi je zelo všeč in mi je ušel v najstniških letih piratiziranja muske. Na splošno uživam. Mogoč je cajt, da revisitam Boba. Ne gre mi na živce njegov nasal kinda petje, bolj pozorno sledim besedilom kot v najstniških letih, kar je pa kinda the point pr poetu kot je Dylan, n'est pas? (Ok, sori, ne bom še tretji jezik začela vpletat.) Sj ni velik za napisat, načeloma so vsi komadi v istem stilu, ni neka glasbena razgibanost. Mogoč mal dolg album, kot včer pri Claptonu, 1 uro 12 minut. Na žalost mi je dons totalno zmanjkal cajta, da bi album poslušala dvakrat, kot nardim ponavadi (razen pri unih, ki jih ne prebavim, priznam), tako da je to to.

Ok. Iz nekega razloga nism največji fen Rolling Stonesov, ampak ni pa, k da jih ne maram. In dejansko nisem še nobenega njihovega celega albuma poslušala. Na prvi pogled poznam prvi in zadnji komad albuma, ostalo bo pa presenečenje. "Gimme Shelter" je en teh komadov od njih, k mi je dejansko ful všeč. Amazing začetek, tako samega komada, kot albuma. Sledita blues komad in country komad in noben od njiju me posebej ne gane. (Vidim, da je "Love In Vain" originalno od Robert Johnsona - sklepam, da je njegova verzija boljša. (Je, itak, z dejansko dušo, čeprav je bla allegedly prodana hudiču.)) "Live With Me" mi je kul. Tud zveni mi bolj kot prav oni. (Poudarjam kle, da mam površinsko znanje o Rollingih.) Naslovni komad isto fajn. "Midnight Rambler" je zanimiv. Kr dolg, skor 7 minut, fajn se razvija tempo, dokler kr naenkrat skor ni nič, razen mal brenkanja in orglic? (Jap, orglice so - thanks, wiki!), iiin gremo z Mickom počas nazaj v komad. Kul. Naslednji isto kul, "Monkey Man" je pa en teh k me pritegne od začetka - najs. U, pozabila sm, da se z zborčkom začne "You Can't Always Get What You Want". Pozabila sm tud, kok je dobr komad. Huda reinkorporacija zbora proti koncu. Na splošno, zelo fajn album.

Spet grem v popolno neznano. So far, I like it. Začetek zelo of the time, "Sweetest Decline" je pa bolj miren, lep komad. (Ta vibe sledi v sledečih komadih.) Beth ma zelo prijeten vokal. Muska je simpl, ampak lepa. Se pa kinda vse blenda skup. Chill, ampak mogoče mal nezapomljivo. Uf, kr naenkrat pa tak mal trip hop komad ("Stars All Seem to Weep"), ampak not good. In gremo nazaj v mirne vode. Album je totalno nasprotje trenutnemu stanju zunaj, kjer se pripravlja na nevihto. Človek bi si komot ta album dal predvajat, ko se odpravlja spat. Predzadnji, "Feel to Believe" je kul. Prou pričara ti sliko Beth na odru, na stolčku, s kitaro v rokah, kako se dere v mikrofon. Zadnji je pa iz nekega razloga remix naslovnega komada, ki se sicr pojavi nekje na sredi albuma. (To mam mal v spominu, da je bil a thing tisti cajt v popularni muski.) Wikipedia pravi, da je bla njena muska v cel kup late 90s - early 2000s serijah, kar ima totalen smisel. Zveni tako. Verjetn ne bom več poslušala, sam ni mi blo pa slabo. Ne tok zame, načeloma redko navigiram k tok umirjeni muski.

Ah! Poznam Shuggie Otisa, ampak ne ta album. (Kdor je gledal Pulp Fiction, ga pozna - "Strawberry Letter 23", čeprav je v filmu cover komada.) Fajn funky začetek z naslovnim komadom, s sledečo balado, "Island Letter", ki pa se razgiba proti sredini. "Happy House" je samo mal čez minuto dolg, ampak tak, fletn, dinamičen. In potem se začne "Rainy Day", najbl primeren komad za ob dejanskih zvokih dežja, ki trenutno lije zunaj. Chill, instrumentalen, lep. Naslednji je prav tako instrumentalen, ampak hiter, razgiban. Upam, da bo Shuggie še kj pel? Ne kaže dobro. "Pling!" je prav tako instrumentalen, zelo minimalističen komad, z istim ritmom throughout. Sem že pri zadnjem komadu, "Not Available", ki je sicer vsaj bolj zanimiv kot prejšnji, a še vedno le instrumentalen. Na splošno mi je bil fajn album, samo nisem pričakovala, da bo tolikšen del brez vokalov. Od devetih komadov je vokal na petih. (Mogoč kle loh napišem, da se pri poslušanju držim albumov v obliki kot so bili originalno izdani. Ne poslušam remastered ali reissued verzij. Sicer bi bil tu tudi vključen "Strawberry Letter 23" in še trije drugi komadi. Ki pa jih trenutno poslušam, ampak ne bojo vključeni v končno oceno, žal. Ker so far, so upgrade za album, ampak technically so pa vsi s Shuggiejevega prejšnjega albuma, Freedom Flight, iz 1971.) Ful sm kolebala, ampak po ponovnem poslušanju albuma, mi prevaga na 4 zvezdice.

V najstniških letih sm kr velik preposlušala Kings of Leon, ampak njihova naslednja dva albuma. V bistvu sm do dons mislila, da sta tista albuma njihova prva dva. Ha. So me pa poj mal zgubil, ni mi blo všeč kam je njihov stil zavil. Glede na to, da je ta prvi, mi zna bit všeč. Ok, ne vem od kje men ta luknja v spominu glede tega albuma, ampak definitivno poznam taprv komad, "Red Morning Light". In je čist v njihovem stilu, s temi garažnimi kitarami in butastim vokalom, ki verjamem da gre kšnim na kurac. (Sploh na komadu "Trani", kle grejo še men mal.) Album se nadaljuje v istem stilu, which I love. Bas v "Wasted Time" mi je kul. "Spiral Staircase" je a banger. "Molly's Chambers" tud poznam! Od kje sm js poj zgrešila obstoj tega albuma?! "Holy Roller Novocaine" s temu bas & bobni začetkom je totalno neki kar bi mi blo všeč kot najstnici, če bi takrat poznala (mi je pa zj tud). In je že konc! 41 minut mi je hitr minil. Tazadn komad mi je mogoč še najmanj potegnil.

Najs. Tega albuma še nisem, bolj sem Fragile in pa Close to the Edge preposlušala, ki sledita temu albumu. Album se začne s skor 10 minutnim perfektnim komadom, "Yours Is No Disgrace". Tako dolžino komada je pr Yes za pričakovat, kle ni presenečenja. Prou tko ni presenečenje, da je muska, preprost, odlična. Dinamična, raznolika - ni k da se 10 minut posluša eno in isto, komad gre skoz celo evolucijo in je brez dvoma Yes komad. Zaključ se pa k da te vesoljska ladja pozavga gor. In te fukne v "Clap", kjer ma akustična kitara tak hudomušn vibe, ampak očitno spretnost. (Ta se zaključ z aplavzom, as it should, honestly.) In smo že v "Starship Trooper: Life Seek" (a, vesoljski vibe se nadaljuje!). In ne morm, da ne bi začela razmišljat od filma Starship Troopers. Kokrkol, ta komad je spet skor 10 minut in te popelje na celo potovanje. I love it. (In, če pogledaš na wiki, je dejansko mišljeno, da ma komad tri dele.) Ok, ta komad pa poznam ("I've Seen All Good People"). Fak, kok je dobr. Spet je mišljen, kot da ima dva distinct dela. "A Venture" in "Perpetual Change" pripeljeta album do konca in js nimam pripomb.

Ok, mal se že cel dan izogibam poslušanju, ampak ura je 6 zvečer & I have to. Pa sploh ne vem zakaj, po pravic povedan. To je spet en teh bandov k mam samo površinsko znanje, se prav poznam "Enter Sandman" in njihovo verzijo "Whiskey in the Jar", k sta si pa med sabo tok različna, da ne morm zares potegnt kako bo Metallica dejansko zvenela. (Spomnila sm se še na "Nothing Else Matters"!) Mi je blo pa rečen, s strani nekoga, ki se bolje spozna - da je ta album iz cajtov, k so bli še dobri. Tko da, grem v to s tem znanjem. Prv komad, "Battery" je fine. Naslovni mi je všeč. Je pa kr epski z 8 in pol minutami. Sploh ta del zdj, mal pred 4 minutami. Gre čist v drug vibe mal. "The Thing That Should Not Be" je tud kul. Me pa dejansk kšn del spomne na "Enter Sandman "? "Welcome Home (Sanitarium)" ma instrumentalno (na začetku, pol res šopajo) bl chill vibe, tematsko bl temačno. "Disposable Heroes" sam fakin šopa. Fak, prou js sm zmatrana k je konc. Spomin me je spet zafukal, ker večino naslednjega komada, "Leper Messiah" gruntam zakaj mi je ta besedna zveza tok znana. (Fakin Bowie lyric je!!!) Ok, "Orion" ma zanimiv začetek. In na splošno je spet tak komad, k te popelje on a whole ass journey. In, a se men sam zdi, a do zdj še ni blo vokalov? (Ja, instrumentaln je. Nisi totalno zgrešila vokale.) Najs je. Mogoč najljubši do zdaj na albumu. Tazadn mi ma isto kul začetk. Ne bi nujno spet poslušala, ampak I had a good time.

Uuu, a je to prvič, da se je pojavil album, ki ga dobr poznam? Album, k sm ga že večkrat poslušala? Pomojem. Kok exciting. Pa kero nasprotje od učer! Ful sm fen hip hopa in rapa iz tega časovnega obdobja. Začetek je itak hud, nasloven komad. Ice Cube je kle delightfully agresiven. Poj pa itak "Fuck Tha Police", k je perfektn in vedno relevanten. Vključno z vmesnimi 'skeči'. "Gangsta Gangsta" je hud. Do zdj je bil večinoma Ice Cube, k mi je sicer ljub s svojim deliveryjem, a pr "If It Ain't Ruff" je MC Ren na vrsti. K poslušaš rap iz tega obdobja je poj zmer fajn, k kr naenkrat slišiš sample iz enga drucga znanga komada (kle je recimo isti k ga Public Enemy uporabijo). "Parental Discretion Iz Advised" je kul. Naslednji komad mam v spominu, da mi ni najljubši, "8 Ball - Remix". Mogoč glih to k je remix. Čeprou Eazy-E besedila so mi zmer hilarious. Pa ful samplov je od Beastie Boys. "Something Like That" je zanimiv k Mc Ren in Dr. Dre skp istočasno rappata. "Express Yourself" je isto amazing. Zj je pa ta del albuma, k mi je manj ljub. Mogoč bi loh po prejšnjem komadu zaključil. Ne vem kva so Ice Cubeu ženske nardile v tem obdobju, ampak tip je komad užaljen. (I guess mu je opravičeno, ker je bil tko ene 18 star?) "Something 2 Dance 2" mi nkol ni bil všeč. Če bi loh sam prvo polovico albuma, oziroma do "Express Yourself", je gladko 4 zvezdice. Tko pa, sm v včerajšnjem precepu.

Morm rečt, da mi je všeč ta teden so far. Zelo raznoliko. Prvi komad, 'Coles Corner", mi je amazing. Nežen, miren, ampak brutalno besedilo. Ne vem kva je dons - a je sonček, a je dejansko to, da sm že tko al tko in a mood, ampak I am loving this album. Čeprav ga poslušam z napačnim vajbom. To se ne posluša na sončnem sprehodu. To se posluša na udobnem zicu, zvečer, mood lighting, razvada of choice v roki, prek kabla direkt v dobre zvočnike. Kar bom zvečer naredila. Definitvno bi katerikoli komad tud lahko bil na koncu epizode v tretji sezoni Twin Peaks. "The Ocean" mi je čudovit. "Born Under A Bad Sign" mi je tak modern version of a 50s pop song. "Tonight" mi ful ujame ta nek melancholy pa notranji nemir neuslišane ljubezni. "(Wading Through) The Waters of My Time" je sad. In zarad " Who's Gonna Shoe Your Pretty Little Feet?" zj jokam na sprehodu, k bi moral pomagat my mental health?! In instrumentalen "Last Orders" prou magično zaključi album, listi, ki jih veter pred mano vrti po zraku so samo pika na i.

In prvi album, ki ga imam v fizični kopiji - na vinilki! Sicer sm ga samo ene parkrat poslušala & od tega je že neki let, tko da grem kr mal frišno v to. "I Feel the Earth Move" je pač dbest. Sledi baladast komad, k sede, ker je glih mal relevanten mi - "So Far Away". "It's Too Late" je a banger - ga slišiš, da bo že koj k se začne. "You've Got a Friend" je najs. Spomne me na Gilmore Girls. Aja, lol. "Where You Lead" je nasleden komad. (Fak me, res. Ko sm loh to pozabila, niti nism registrirala k sm preletela naslove komadov. Moj edini izgovor je, da dons mal raztreseno poslušam, ker morm delat shit zraven.) Sledi cover od "Will You Love Me Tomorrow" - najs, chill verzija. (Wiki: V bistvu Carole je dejanski avtor komada, skp s prvim možem. Carole je najprej bolj pisala za druge izvajalce.) "Smackwater Jack" po tempu, vajbu in besedilih izstopa. Bl je živahen in ni neka osebna izpoved od Carole. Album pa lepo zaključi "(You Make Me Feel Like) A Natural Woman", k je spet napisana s strani Carole & first husband, znana pa je bolj druga verzija - od Arethe Franklin.

Kul, ZZ Top pa res pojma nimam kako naj bi zvenel. Vse kar vem so dolge brade in sončna očala. Prv komad, "Waitin' for the Bus" je tak mal funky, odsekan ritem. Suddenly majo orglice solo. Najs. U, in skor neopazno smo v drugem komadu, bluesovskem "Jesus Just Left Chicago" (who knew, da je bil tam vs ta cajt?!). Tud ful fajn. Naslednji ni moj fave, ampak to je pomojem, ker me spomne na Rock Otočec vajb. (A se kdo sploh še spomne Rock Otočca?) Začetek "Master of Sparks" je tko nenaden, da me je kr ustrašil. Mogoč mam prenaglas zvočnik. Je pa kul komad. Ena balada, to cool me down. Ampak, kaj je "Hot, Blue and Righteous"? (Hiter gugl mi pove, da je očitno to že od takrat debata med folkom.) In solidno šopamo naprej. In, o fak. Poznam en komad. "La Grange". Ampak, od kod? (Piše, da je to en njihovih najuspešnejših komadov, tko da je že nekak prišel do mene.) To je prou tak album, za v nek lokal, kjer zavohaš pir, koj k vstopiš notr, slišiš biljard in po zraku se vije cigaretni dim (se prav, lokal, ki (na žalost) ne obstaja več). "Sheik" ma tak kul vajb, konča se pa zanimivo nežno, z zvončki? "Have You Heard?" zaključuje album z bluesovskim komadom, k ma kinda verna besedila?

Zaradi totalno prezaposlenega dneva, se lotevam poslušat ta album 20 do 9h, ko si končno delam večerjo. Uf. Album se odpre z naslovnim komadom - pač, amazing. Potem še en znan, "The Way You Make Me Feel", isto hud (in glih gledam na wiki, da je ta album mel 9 (!) singlov). Nasledn, "Speed Demon", mi ni poznan, ampak je totalno njegov. "Liberian Girl" se pomojem video spomnim - Eddie Murphy pa Iman? (Ne, lol, to je "Remember the Time", ki se ga js ful očitno ne spomnim). Naslednje dva isto, ne poznam od prej, totalno njegov vajb/sound. Pač, ok komada. (Sm nazaj izpod tuša, še pol albuma!) "Man in the Mirror" je itak a fakin banger. Dj no. Ampak, glede na to, da je naslovnica taka kot je in da sam album odpre z " Bad", sm kot nepoznavalka albuma pričakovala, da bo cel album mel ta vajb. Ampak ga nima. Ful je variabilen v tematiki. Sliš se, da je za un cajt ornk narjen. U, recimo zj je meni čist nov komad, "I Just Can't Stop Loving You", duet z Siedah Garret in začne se ful umirjeno in se razvije v prou lep ljubezenski komad. (Očitno je bil to taprv single s tega albuma & ona je cowritala prejšnji banger.) U, "Dirty Diana". Dejansko nism fulkrat še slišala tega. Hud. Sledi mu "Smooth Criminal", dj nehi. (5 od teh singlov je blo number 1.) In album zaključuje "Leave Me Alone", ki ga spet ne poznam, ampak lol, kok relatable.

Na prvi pogled nimam pojma, quick google mi pa pove, da vsaj en komad poznam. Začetek je čist kul, mellow ("Keep On Movin'".) Ok, mogoč mal repetitive. Naslednji, "Fairplay" je čist kul, ampak se ne spomnim več, kako je prvi zvenel? Pr "Holdin' On" je aggressively British moški vokal glavni (prej sta bla ženska). Ful je bl živahen. Ni mi tok všeč. Vokal ni dobr. Bl govori, ker pet niti ne zna. Ha, naslednji ("Feelin' Free") se začne s samplom, k mi je znan (očitno je od KC & The Sunshine Band - men je od Digable Planets poznan). It's fine, I guess. "African Dance" je instrumentalen s flavta solom throughout. In je najboljši komad do zdej. Je pa iz nekega razloga 6 minut dolg. In nasledn komad ("Dance") zveni isto k se začne, še flavta je najprej. (In ne, ni blo seamless morpha iz enega komada v drug.) Pa spet tip govori. "Feel Free" (čak, prej smo mel skor isti naslov?) ma spet žensko k zna pet, tko da, vsaj to. Je pa tak, mal funky. Naslednji je ok. Bongos! In, komad, k ga vsi poznamo: "Back To Life". Nism vedla, da se tko začne? In šele dve tretjine v komad zveni tko, kokr se ga spomnim. Se prav, je bil le kak remix ta bolj poznana verzija? (Poslušam zj še alternate verzijo & ja, to je verzija, k jo vsi poznamo. And it's better.) In komad morphne v zadnjega, "Jazzie's Groove" (I love a good semaless morph). Ta mi je pa kul. (Dejansko, ne zato, k vem, da sm fertik.) Na splošno pa mal dolgočasno.

Prvič slišim za ta band & mam v bistvu problem najdit album. Spotify ma samo prve dva komada, Bandcamp nič, na youtube je playlista, sam bom plagued s stotimi addi. Evo, sm ga izbrskala nekje... Ok, začne (komad "Believe") se tko udarno, da me je skor fuknl s stola. Spet mam prenaglas zvočnik. Je pa tak, kul. Fak, kr ne najdemo boljše besede dons. Dobr vajb ma, dobr ritem. Uf, ne vem pa kok mi je všeč random rap vložek. Ful ga ne rab ta komad. Ta drug, "Love and Hope", mi je mal generičen. Angleščina ne pomaga. Mja, vsakič k je španščina, minje dejansko bolj. Nism tok fen random record scratchev (ampak! je blo izdano 2004, to je blo takrat fakin povsod. Ok, bom pripisala cajtu.). Lol, naslednji, "Street Signs", se literally začne z record scratchem. Ok, ta je očitno bl rap komad. (+ Očitno je to their thing, delajo musko v celmu rangeu žanrov). "(Who Discovered) America?" je spet večinsko v angleščini, kar mi spet ne sede tok za njih. (Na wiki piše, da so s tem albumom prvič bolj v angleščini tud - mogoč brezveze? Čist drug vajb da komadu. Tko k je men osebno slovenščina v veliki večini grozen jezik za glasbo. Ni mi speven - so redke izjeme komadov.) U, kr naenkrat namest latin vajba ful Middle-Eastern melodija (v "Who's To Blame)? Zanimiv. Mi je pa besedna zveza 'sexy thing' nagravžna & hilarious obenem. Naprej gre album nekak v to smer: latin ritmi; mal hip hopa; mal španščine; mal angleščine; celga fuka španščine in fuuul hiter ritem; kitarska baladica; fake live začetek in pozivanje k revoluciji; random minuta klavirja k se razvije v komad s kul ritmom, polno trobent & spet mal klavirja; baladast komad za zaključek albuma. Sj mi je bil čist všeč, ampak za ene par komadov, po sm pa skos se ujemala, da gledam na uro & preverjam, kok komadov morm še poslušat. Ne tok zame.